Notranje vodstvo

Imamo notranje vodstvo. Preko svojega notranjega vodstva se povežemo z enim, povežemo se neposredno z vsemi velikimi učitelji v zgodovini. Ne potrebujemo nobenih ljudi, ki bi nas vodili in nas učili kaj naj delamo in kako, kaj je prav in kaj ni, saj je to vodstvo v nas. Naš širši jaz, duša,  je tisti naš del, ki se ga le delno zavedamo, ki pa ima bistveno širši pogled na naše življenje, kot ga imamo sami. Pozna vsa naša pretekla življenja, sedanje in vse kar v prihodnosti lahko postanemo. Zato ta naš del, ki se bolj zaveda, da je le delček širše celote, točno ve kaj je za nas najboljše in to komunicira z nami preko čustev. Kadarkoli se dobro počutimo smo na pravi poti in kadarkoli se nam porajajo negativne misli pomeni, da nismo v skladu s svojim notranjim bitjem. Mi smo enkratna, izredna bitja, del velike enotne celote. Bolj ko se zanašamo na mnenje drugih, ki »vedo« kaj je prav za nas, bolj se oddaljujemo od svojega enkratnega bistva. Z drugimi besedami, ko nas ob pozornosti na določeno stvar prevevajo čustva ljubezni, smo v skladu s svojim notranjim jazom in ko nas prevevajo sovražna čustva, takrat nismo povezani s svojim bistvom.

Zaupaj svoji intuiciji, ker ta te bo peljala po poti, ki je zate najboljša. Nihče drug je ne pozna, poznaš jo le ti. In bolj ko ji zaupaš, torej svojemu notranjemu vodstvu, bolj se ta povezava krepi in bolj deluje.

Umetnost dopuščanja

Tretji univerzalen zakon Vesolja pravi: »Jaz sem, kar sem in vsem drugim dopuščam, da so, kar so.« Tudi ta zakon je Jezus poznal, saj je rekel: »Ne sodite, da tudi vi ne boste sojeni«. Jezusa povsod navajam zato, ker je za nas zahodnjake nesporna avtoriteta in vemo, da je bil veliki Učitelj.

Povedano po domače, jaz sem kakršen sem in se kot takega sprejemam, ob tem se pa zavedam, da si ti drugačen, vendar razumem, da si ti stvarnik svojih lastnih izkušenj. Če se meni nekaj ne zdi prav, kar dela nekdo drug, sem dovolj moder in vem, da si on sam ustvarja svoj svet s tem, ko privlači k sebi drugačne stvari kot jaz in ob tem vem, da se njemu njegov svet verjetno ne zdi napačen. Ob tem nimam negativnih čustev, ker dopuščam, da je on drugačen. Sprejemam njegovo drugačnost. Tu ne gre za toleranco, da si mislimo svoje in ga pustimo na miru. Če je tako, imamo negativna čustva, ker si mislimo, da ne dela prav vendar ga pustimo v miru. Mi ne toleriramo neko stanje, ki nam ni všeč, ampak to stanje sprejmemo, ker vemo, da je to njegov svet, ki je drugačen od našega. Tak, kot si ga sam ustvarja. In ko se tega začneš zavedati, počasi ugotoviš, da drugi ne spravljajo v nered tvojega sveta, ker ga enostavno ne morejo. Svoj svet si sami ustvarjamo s tem k čemur usmerjamo pozornost. V naš svet lahko vstopajo samo ljudje, ki smo jim to dovolili.  Tat tvam asi (sanskrt) je eno od temeljnih načel vedske filozofije, ki pomeni: Sebe vidim v drugih, ali, povedano drugače, Ljudje okoli mene so moje ogledalo. Vse je vedno dvostranski proces. Ropar in oropani sta soustvarjalca procesa. Nekdo, ki ne posveča pozornosti, torej ne bere, se ne pogovarja, ne razmišlja o ropih, se jih ne boji, jih še manj pričakuje, jih ne obsoja(!), torej jim ne posveča nobene svoje pozornosti se mu rop sploh NE more zgoditi. Ropar in oropani sta vedno soustvarjalca dogodka. Verjamem, da tu pomisliš, da temu ni tako, da se marsikomu zgodi kaj neprijetnega, a temu ni posvečal svoje pozornosti. Kakšen pa je imel odnos do te ‘neprijetnosti’? Odklonilen? Obsojajoč? Ali to stanje sploh sprejema ali ga zanika? Zanikanje nečesa pomeni njegovo vztrajanje in ne izginjanje. Resistenca privede do persistence je ugotovil že budizem pred davnimi leti. Odpor privede do trajanja.

Modri Konfucij je pred 2.500 leti rekel: Kdor želi dobro drugim, ga je sebi že zagotovil.

Da dopuščamo drugim, da so, kar so, je neskončnega pomena za vse nas, za našo harmonijo, saj ravno zato, ker teh zakonov ne razumemo, ne dopuščamo drugim, da so, kar so. Krivda in greh sta načina kako vladati ljudem in iz njih narediti nebogljene ljudi, ki se ne zavedajo vseh svojih potencialov. Bog, narava ne razločuje, razločuje človek. Sonce sije enako za »dobre« in »slabe«. Abraham pravijo: »Prerekate se o pravilih, ki so bila napisana pred tisoč in več leti in se kregate čigava pravila so prava. Na ta račun se med seboj pobijate. Povemo vam, da takih pravil v resnici ni. Vi ste stalno razvijajoča se bitja in ta razvoj se nikoli ne ustavi. Če bi bila neka pravila, ki so bila napisana pred tisoč leti vrhunec razvoja, potem za vaš obstoj danes ne bi bilo nobenega razloga. Povežite se s svojim bistvom in neposredno odkrijte pravila, ki veljajo za vas.«

S poznavanjem teh treh temeljnih zakonov Vesolja zanesljivo in hitro napreduješ na poti do razsvetljenja. Razsvetljenje je stanje, ko se popolnoma zavedamo svojega notranjega bitja in čutimo povezanostjo s stvarmi, rastlinami, živalmi in ljudmi. V tem stanju izgine navidezna razdvojenost, izginejo težave, saj se zavemo svojega bistva in presežemo omejitve tega sveta. Srce nam napolni radost, ljubezen in mir.  To so osnovne lastnosti našega pravega jaza.

Zdaj

Pot k razsvetljenju je zagotovo hitrejša, če se zavedamo tega trenutka. S tem, ko svojo pozornost namesto v neprestana, ponavadi nepomembna razmišljanja, usmerimo v ta trenutek in smo v celoti pozorni le na to kar je okoli nas in na samega sebe, v bistvu vstopamo v stanje, kjer v celoti in popolnoma zaupamo sebi, svoji duši, da nas pelje po najboljši poti. V tem stanju ni dvomov, ki nas ovirajo pri doseganju svojih ciljev. V tem stanju občutimo popolno zaupanje vase in v svojo pot. Vse se odvija  samo v tem trenutku. Naš um za katerega pravzaprav mislimo, da smo mi sami, ves čas žveči preteklost in dela plane za prihodnost. Njegova najpogostejša lastnost je kritiziranje preteklosti in strah pred prihodnostjo. S tem pa po zakonu privlačnosti vleče k sebi še več tega.

Vse je eno

To kar so mnogi veliki učitelji učili skozi celotno zgodovino sedaj ugotavlja tudi fizika. V bibliji piše, da je Bog vseprisoten, da je vse Bog, vzhodnjaki pravijo, da je v ozadju vsega velika praznina, ki je ena in vse združuje. Sodobna fizika osnovnih delcev ugotavlja, da se na najosnovnejšem nivoju lahko najosnovnejši gradniki materije obnašajo kot delci, ali kot vseprisotni valovi. Fizika temu reče, da so v stanju nedoločnosti. Ali se nam predstavlja kot delec, ali kot val je odvisno od našega opazovanja. Če delec opazujemo, se predstavlja kot delec, če ga ne, se predstavlja v stanju nedoločnosti, torej je vseprisoten val. A si lahko zamisliš to, da se na najosnovnejšem nivoju materija obnaša glede na našo zavest? Torej se obnaša skladno s tem, kar mi zavestno delamo. To je neposredni dokaz, da lahko z mislimi vplivamo na svet okoli nas. Drugo fascinantno odkritje sodobne fizike je, da delca, ki sta bila združena vplivata en na drugega ne glede na razdaljo, ki je med njima. Ko se spremeni en delec, se v istem hipu spremeni tudi njegov par in to ne glede na razdaljo, ki je med njima. Ta razdalja je lahko nepredstavljivo velika. Fizika v tem trenutku še ne zna razložiti teh pojavov, nesporno pa ugotavlja, da je v našem vesolju vse med seboj povezano ne glede na oddaljenost. In ker lahko osnovni delci zavzemajo tako obliko delcev, kot tudi vseprisotnih valov, fizika ravno tako ugotavlja, da je pravzaprav vse kar poznamo eno. Mogoče še ena zanimivost. Ko v iskanju najmanjših gradnikov materije pridemo čisto do dna, ugotovimo, da ni praktično ničesar. Vsa materija je sestavljena iz popolnoma enakih neskončno majhnih strun, ki različno vibrirajo. S svojo različno vibracijo določajo različne najosnovnejše delce, ki so gradniki materije. Po domače povedano, ko pridemo do dna materije, tam ni praktično nič. Seveda se nam zdi ta svet zelo resničen. Če se udariš s kamnom po glavi, to deluje zelo resnično. A kaj, če je vse le iluzija, igralnica našega razvoja?

To, da je vse eno je vedel tudi Jezus. Pred 2000 leti seveda ni govoril o fiziki osnovnih delcev, je pa to povedal z naslednjo prispodobo: »Karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov, ste storili meni.« (Matej, 25:40) in tudi »Jaz in Oče sva eno.« (Janez, 10:30).

Kam gre naša pot?

Vsa naša življenja, kakršnakoli že so, kakorkoli izgledajo, so pot duhovnega razvoja nazaj domov, kjer se bomo nekoč ponovno združili v eno s Stvarnikom iz katerega smo tudi izšli. Kot uči biblija, da je Bog vseprisoten, torej, da se nahaja popolnoma v vsem, tako smo tudi mi le njegov delček in njegov način, da skozi nas izkuša samega sebe. Človeški razum na stopnji na kateri smo sedaj ne zmore razumeti kaj je višji namen in cilj celotnega stvarstva, vemo pa, da se razvijamo in se vračamo domov.

Ena od naših nalog je, da presežemo težave, ki se nam sedaj dogajajo in na ta način obogatimo Vse-Kar-Je.

Pomembni poudarki

  • Živeli smo ogromno življenj, a ta so z vidika sedanjega trenutka bolj ali manj nepomembna. Pomembna so z vidika našega celotnega razvoja, zato smo mi v tem trenutku zbir vsega, kar smo se že naučili in ni potrebe, da bi se vsega tega sedaj spominjali.
  • Ko zapustimo fizično telo, se vseh teh življenj zavemo in zadnje pogledamo v luči našega napredka. Napredek v življenju ocenjujemo po tem kaj od tega, kar smo želeli, smo bili sposobni ustvariti. V duhovnem svetu vlada ljubezen, radost in harmonija in ni nikogar, ki bi nam karkoli očital. Vsi nas imajo radi in nas podpirajo, tudi mi imamo vse radi. Učimo se, prav tako kot so naša življenja učilnice.
  • V tem življenju smo po lastni izbiri in nihče nas ni sem poslal, da bi trpeli in se mučili. V nas so vse možnosti, da si ustvarimo radostno življenje, kar je naša najbolj iskrena želja. K temu cilju vsi zavedno ali nezavedno težimo.
  • V vesolju nismo sami. Obstajajo bolj razvita ljubeča bitja, ki nam pomagajo na poti v iskanju radosti in smisla življenja.
  • Poleg fizičnega telesa imamo tudi dušo, ki je naš pravi jaz, ki je dosti širši, kot se ga v tem trenutku zavedamo.
  • Svoj svet kreiramo s svojimi mislimi, prepričanji, verovanji.
  • Z razumevanjem nekaj zakonov lahko pospešimo svoj lasten razvoj in zaživimo bolj srečno in harmonično življenje:
    • Čemur posvečam misli, to privlačim. Torej svoje misli posvečam temu, kar si želim. Če posvečam misli temu, česar ne maram, to privlačim v svoje življenje.
    • Sam lahko ustvarjam želene dogodke ali stvari. Cilje, ki jih želim čimbolj živo ustvarim v svojih mislih, potem pa popolnoma in v celoti verjamem v njih in jih pričakujem. Ker jih želim in ne dvomim v njih, se uresničijo.
    • Drugim dopuščam, da so kar so. Jih ne sodim, ne obsojam, ne kritiziram, kajti če to delam tudi sebi po zakonu privlačnosti ne dopuščam, da sem kar si želim, saj s temi dejanji privlačim stvari, ki jih ne maram.
  • Zaupaj svoji intuiciji in odkril boš svoje notranje vodstvo, svojo dušo, svoj višji jaz, ki je tvoj ljubeči del, ki si bolj kot karkoli drugega želi, da najdeš svojo notranjo harmonijo preko nje pa pot, do svojega bistva, do razsvetljenja.
  • Delaj po svoji volji! Strasti je potrebno izživeti, ne pa jih zatirati. Zaživi, doživi vse kar si tvoje srce želi. Potrgaj spone, ki te dušijo in zadihaj v svobodi enkratnega življenja.
  • Ti, točno ti  si bitje neomejenih možnosti. Vse, prav vse  ti je dosegljivo. Verjemi v svoje cilje in jih pričakuj!
  • Doživljaj svoje cilje, kot da so tu. Čuti jih z vsemi čutili in uresničil boš svoje sanje.
  • Veseli se, vriskaj.  Bolj ko boš vesel, več veselja bo okoli tebe.

    36_02_01

    V nas je sreča in nikjer drugje. Ni v stvareh, ni v ljudeh, ni v dogodkih okoli nas. Sreča je v nas!

    Jupi!!