Sreča je v nas

Tretji univerzalen zakon Vesolja pravi: »Jaz sem, kar sem in vsem drugim dopuščam, da so, kar so.« Tudi ta zakon je Jezus poznal, saj je rekel: »Ne sodite, da tudi vi ne boste sojeni«. Jezusa povsod navajam zato, ker je za nas zahodnjake nesporna avtoriteta in vemo, da je bil veliki Učitelj.

Povedano po domače, jaz sem kakršen sem in se kot takega sprejemam, ob tem se pa zavedam, da si ti drugačen, vendar razumem, da si ti stvarnik svojih lastnih izkušenj. Če se meni nekaj ne zdi prav, kar dela nekdo drug, sem dovolj moder in vem, da si on sam ustvarja svoj svet s tem, ko privlači k sebi drugačne stvari kot jaz in ob tem vem, da se njemu njegov svet verjetno ne zdi napačen. Ob tem nimam negativnih čustev, ker dopuščam, da je on drugačen. Sprejemam njegovo drugačnost. Tu ne gre za toleranco, da si mislimo svoje in ga pustimo na miru. Če je tako, imamo negativna čustva, ker si mislimo, da ne dela prav vendar ga pustimo v miru. Mi ne toleriramo neko stanje, ki nam ni všeč, ampak to stanje sprejmemo, ker vemo, da je to njegov svet, ki je drugačen od našega. Tak, kot si ga sam ustvarja. In ko se tega začneš zavedati, počasi ugotoviš, da drugi ne spravljajo v nered tvojega sveta, ker ga enostavno ne morejo. Svoj svet si sami ustvarjamo s tem k čemur usmerjamo pozornost. V naš svet lahko vstopajo samo ljudje, ki smo jim to dovolili.  Tat tvam asi (sanskrt) je eno od temeljnih načel vedske filozofije, ki pomeni: Sebe vidim v drugih, ali, povedano drugače, Ljudje okoli mene so moje ogledalo. Vse je vedno dvostranski proces. Ropar in oropani sta soustvarjalca procesa. Nekdo, ki ne posveča pozornosti, torej ne bere, se ne pogovarja, ne razmišlja o ropih, se jih ne boji, jih še manj pričakuje, jih ne obsoja(!), torej jim ne posveča nobene svoje pozornosti se mu rop sploh NE more zgoditi. Ropar in oropani sta vedno soustvarjalca dogodka. Verjamem, da tu pomisliš, da temu ni tako, da se marsikomu zgodi kaj neprijetnega, a temu ni posvečal svoje pozornosti. Kakšen pa je imel odnos do te ‘neprijetnosti’? Odklonilen? Obsojajoč? Ali to stanje sploh sprejema ali ga zanika? Zanikanje nečesa pomeni njegovo vztrajanje in ne izginjanje. Resistenca privede do persistence je ugotovil že budizem pred davnimi leti. Odpor privede do trajanja.

Modri Konfucij je pred 2.500 leti rekel: Kdor želi dobro drugim, ga je sebi že zagotovil.

Da dopuščamo drugim, da so, kar so, je neskončnega pomena za vse nas, za našo harmonijo, saj ravno zato, ker teh zakonov ne razumemo, ne dopuščamo drugim, da so, kar so. Krivda in greh sta načina kako vladati ljudem in iz njih narediti nebogljene ljudi, ki se ne zavedajo vseh svojih potencialov. Bog, narava ne razločuje, razločuje človek. Sonce sije enako za »dobre« in »slabe«. Abraham pravijo: »Prerekate se o pravilih, ki so bila napisana pred tisoč in več leti in se kregate čigava pravila so prava. Na ta račun se med seboj pobijate. Povemo vam, da takih pravil v resnici ni. Vi ste stalno razvijajoča se bitja in ta razvoj se nikoli ne ustavi. Če bi bila neka pravila, ki so bila napisana pred tisoč leti vrhunec razvoja, potem za vaš obstoj danes ne bi bilo nobenega razloga. Povežite se s svojim bistvom in neposredno odkrijte pravila, ki veljajo za vas.«

S poznavanjem teh treh temeljnih zakonov Vesolja zanesljivo in hitro napreduješ na poti do razsvetljenja. Razsvetljenje je stanje, ko se popolnoma zavedamo svojega notranjega bitja in čutimo povezanostjo s stvarmi, rastlinami, živalmi in ljudmi. V tem stanju izgine navidezna razdvojenost, izginejo težave, saj se zavemo svojega bistva in presežemo omejitve tega sveta. Srce nam napolni radost, ljubezen in mir.  To so osnovne lastnosti našega pravega jaza.